PATRICK BOUCHERON

PATRICK BOUCHERON

V okviru ciklusa "Razumevanje sveta" vas Francoski inštitut, festival Fabula, Cankarjev dom in Delo vabijo na pogovor

KAJ ZMORE ZGODOVINA?

Patrick Boucheron, profesor v Collège de France

Torek 5. junij 2018 ob 20.00

Cankarjev dom, Štihova dvorana (5 €, 3 €*)

« Verjamem, da izguba vrednot pomeni, da ni več velike kolektivne zgodbe. Izgubili smo občutek za skupno pripoved, s čimer smo monopol nad njo prepustili reakcionarni in identitarni miselnosti. Zato je nujno, da zgodovina spet obvlada sama sebe in poseli svoje zgodbe. Pa ne gre za to, da bi hoteli »nacionalnemu romanu« zoperstaviti boleče spomine, ampak da bi bila zgodovina, kakor smo poskušali pokazati v knjigi (Svetovna zgodovina Francije), bolj polna, raznolika, kolektivna in bi si bila tudi bolj podobna. V resnici ni pomembno, ali prihajamo z desne ali z leve, ampak povsem neideološko šteje že čas, v katerem živimo: pisati danes zgodovino Francije pomeni, da bo v njej nastopalo več žensk kot kdaj prej, da bo tudi več podnebja, v ospredje stopijo drugi poudarki kot nekoč. » Patrick Boucheron, intervju z Mimi Podkrižnik za Sobotno prilogo, Delo, 14. aprila 2018

Patrick Boucheron je najbolj znan francoski zgodovinar, avtor dvanajstih knjig, ki je med drugim urejal monumentalno delo Svetovna zgodovina Francije (Histoire mondiale de la France), eno najbolj prodajanih francoskih knjig leta 2017, ki je doživela več sto tisoč prodanih izvodov. Delo obravnava 40.000 let francoske zgodovine, od prazgodovine do leta 2015, pisalo pa jo je 122 zgodovinark in zgodovinarjev. Knjiga, ki je izšla sredi predsedniške kampanje, je sprožila tudi številne politične boje. Zgodovina v Franciji – kot tudi drugod po Evropi – še vedno predstavlja politično bojišče, in desni politični prostor je obsodil pristop Boucherona in njegovih sodelavk ter sodelavcev, ki so zgodovino Francije vpeli v svetovno dogajanje in se pri historični naraciji izognili nacionalnemu narativu. Namesto njega so uporabili transnacionalni pripovedni lok, ki omaje številne francoske narodne mite in pokaže, da je nefrancoski element za Francijo pomemben prav toliko kot francoski. Poleg tega so, večinoma mlajši zgodovinarji, pri svojih poglavjih uporabili najsodobnejše pristope, se povsem izognili uporabi opomb ter akademskemu žargonu. Delo ni namenjeno velikim možem in njihovim dosežkom, marveč je polno presenetljivih podatkov, zabavnih anekdot, novih perspektiv in svežih glasov, ki jih je zgodovinopisje doslej rado preslišalo.

Patrick Boucheron bo spregovoril o moči zgodovine in zgodovinopisja: kako močno preteklost vpliva na sedanjost, ali si lahko predstavljamo politiko brez zgodovine (in obratno), kaj zmore zgodovina, zakaj jo moramo poznati – in ali jo je kdaj vredno pozabiti? Koliko upanja za prihodnost nam sploh še ostane, če vemo, kaj se je dogajalo v preteklosti?

Pogovor s Patrickom Boucheronom bo vodila zgodovinarka in umetniška direktorica Fabule,Manca G. Renko.

Ob avtorjevem prihodu bo v slovenščini izšlo tudi njegovo delo Kaj zmore zgodovina (Studia Humanitatis).

Foto: Patrick Imbert/Collège de France
(*) Pri določenih prireditvah CD na najnižjo cenovno kategorijo priznava popust mlajšim od 25 in starejšim od 65 let ter upokojencem.